Navadna voda, sol, kvas in moka je vse, kar potrebujemo za pripravo dobre pice. Moka za pico je lahko:
Navadna pšenična moka: to je klasična moka z drobnimi, preprosto drobljivimi zrni, ki se široko uporablja pri pripravi jedi; zlasti je primerna za peko kruha. Dobimo jo z mletjem in nadaljnjim odbiranjem pšeničnih zrn, pri čemer se odstranijo vse nečistoče in morebitni zunanji delci. Razlika med vrstama moke iz navadne in trde pšenice je predvsem v vsebnosti beljakovin (nekoliko višja pri trdi pšenici) in raztegljivosti testa (boljša pri navadni pšenici). Zaradi tega je moka iz navadne pšenice idealna za pripravo pekovskih izdelkov, kot sta pica in kruh.
Mešanje različnih vrst moke: testo za pico lahko pripravite z mešanjem različnih vrst moke (polnozrnate ali iz različnih žit), pri čemer morate upoštevati, da je pri uporabi polnozrnate moke potreben daljši čas za vzhajanje, saj vsebuje veliko vlaknin in hranilnih snovi.
Vzhajanje testa za pico je bistvena faza, ki se spreminja glede na postopek priprave testa: če ste testo za pico pripravili ročno, ga morate razdeliti na hlebčke, jih pokriti s čisto bombažno krpo in jih pustiti vzhajati 6–8 ur (pri uporabi polnozrnate moke je potrebnega več časa) na srednji temperaturi, stran od prepiha. Testo za pico, ki ste ga pripravili s strojem za gnetenje, pa morate dve uri pustiti počivati na delovni površini in ga pokriti s krpo, da ne nastane skorja. Dlje časa kot pustite vzhajati testo, lažje je pica prebavljiva.
Neapeljska pica je edinstvena zaradi nekaterih značilnosti, predvsem dvignjenega roba, ki je visok 1–2 cm in debel 0,4 cm. Prava neapeljska pica mora biti mehka in elastična ter se jo da zlahka prepogniti.
Ročna priprava testa za pico traja 30 minut: potrebujete navadno vodo, sol, pivski kvas in moko. Za šest hlebčkov testa uporabite 0,5 litra vode, 25 g soli (kar je približno polna jušna žlica), 2 g pivskega kvasa in 900–950 g moke TIPA 500.
Testo za pico je mogoče pripraviti tudi s strojem za gnetenje, pri čemer se testu z ustrezno hitrostjo dodaja kisik. Paziti morate, da se testo ne segreje, saj bi se lahko razbila glutenska mreža. Ko je testo pripravljeno, ga je treba pregnesti na trdi delovni površini in ga raztegniti glede na želeno obliko.