Vinorodna dežela Benečija (Veneto) se razprostira na severovzhodu Italije in meji na severu z Avstrijo, na jugu z deželo Emilija – Romanja, na zahodu z deželama Trentino in Lombardija ter na vzhodu s Furlanijo – Julijsko krajino in Jadranskim morjem. Dežela je nekoč veljala za masovno pridelovalko vin, danes pa se je z zmanjšanimi izpleni in tehnologijo spremenila v zibelko izrednih kakovostnih vin. Od severnih Dolomitov apnenčasti teren preide v bogatejšo ravninsko zemljo in se zaključi z lagunsko obalo Jadranskega morja. V sami sredini dežele so tla vulkanskega porekla. Peneče vino, ki ga pridelujejo v tej deželi in ima svetovni sloves, je prosecco. Pridelujejo ga iz sorte glera, in sicer po metodi charmat (drugo vrenje poteka v nerjavečih tankih). Med bolj znanimi vini sta tudi soave ter smarone della valpolicella. Bele sorte, ki so med glavnimi, so glera (prosecco), garganega, trebbiano, chardonnay, sauvignon, beli pinot, traminec, rdeče pa corvina, merlot, cabarnet franc, cabarnet sauvignon, rondinella, rabosa, negrara, marzemino.
Ima slamnato rumeno barvo z nežnimi zelenimi odtenki. Ob vonjanju zaznamo sveže sadne in cvetne note. Do izraza prihajajo citrusi, melona, pečeno jabolko, belo cvetje (akacija). V ustih se sadne note potrdijo; občutimo prijetno svežino, živahnost. Precej intenziven okus, ki se zaključi s srednje dolgim pookusom.
12,5% vol.
10-12°C
Morski sadeži, ribje jedi, testenine s kremnimi omakami, belo meso.