Vinorodna dežela Benečija (Veneto) se razprostira na severovzhodu Italije in meji na severu z Avstrijo, na jugu z deželo Emilija – Romanja, na zahodu z deželama Trentino in Lombardija ter na vzhodu s Furlanijo – Julijsko krajino in Jadranskim morjem. Dežela je nekoč veljala za masovno pridelovalko vin, danes pa se je z zmanjšanimi izpleni in tehnologijo spremenila v zibelko izrednih kakovostnih vin. Od severnih Dolomitov apnenčasti teren preide v bogatejšo ravninsko zemljo in se zaključi z lagunsko obalo Jadranskega morja. V sami sredini dežele so tla vulkanskega porekla. Peneče vino, ki ga pridelujejo v tej deželi in ima svetovni sloves, je prosecco. Pridelujejo ga iz sorte glera, in sicer po metodi charmat (drugo vrenje poteka v nerjavečih tankih). Med bolj znanimi vini sta tudi soave ter smarone della valpolicella. Bele sorte, ki so med glavnimi, so glera (prosecco), garganega, trebbiano, chardonnay, sauvignon, beli pinot, traminec, rdeče pa corvina, merlot, cabarnet franc, cabarnet sauvignon, rondinella, rabosa, negrara, marzemino.
Peneče vino je bledo limonaste barve z zelenimi odtenki. Mehurčki v kozarcu so živahni in precej obstojni. Ima sadne vonjave, predvsem svežega sadja, kot na primer hruške, jabolka, limone. Zaznajo se cvetne note, tudi nekoliko sveža zelišča. V ustih deluje sveže, z nekaj ostanka sladkorja srednjega telesa, in lepo uravnoteženo. Odličen kot samostojen aperitiv ali dodatek h koktajlom (razni spritzi).
12% vol.
8°C
Morski sadeži (rakovi repki), ribji carpaccio, sveže, ne presladke sladice s sadjem.