Spoznajte čustva iz Zapestnice čustev, jih predstavite svojemu otroku in se opremite z ustreznimi odzivi nanje. Vsak s svojo zapestnico lahko postaneta čudovita ekipa za reševanje čustvenih izzivov.
Ljubezen je prijetno čustvo, ki ga čutimo do sebe ali do osebe, ki je za nas pomembna in dragocena. Ljubezen omogoča povezovanje in trajen pozitiven odnos med osebami, kar v odnos prinaša stalnost in varnost. Ko otrok pri sebi prepozna, da občuti ljubezen, mu pokažite sprejemljive načine izražanja ljubezni (z besedo, z objemom, z dotikom-telesne izraze ljubezni izrazimo le, če je drugi osebi ob tem prijetno in nam to dovoli).
Veselje je prijetno čustvo in ga doživljamo, ko ocenimo, da smo uresničili našo željo, cilj ali ambicijo. Veselje omogoča, da okrepimo vedenje s katerim uresničimo našo željo ali cilj. Ko otrok pri sebi prepozna da čuti veselje, ga pohvalite za dosežen cilj in izrazite tudi lastno veselje ob tem.
Ponos je prijetno čustvo, ki ga doživimo, ko ocenimo, da katera od naših lastnosti ali naše vedenje sproži odobravanje pomembnih drugih ljudi. Ko otrok prepozna, da je ponosen, pričakuje vaše odobravanje in pohvalo. Pohvalite ga z besedami, pohvalite njegovo konkretno vedenje in izrazite tudi lasten ponos ob tem.
Hvaležnost je prijetno čustvo, ki ga doživimo do sebe ali drugih oseb, ko ocenimo, da smo sami ravnali po pričakovanjih in s tem zaščitili našo pomembno vrednoto oziroma nam je oseba izpolnila pomembno željo ali zaščitila našo vrednoto. Ko otrok prepozna, da je hvaležen, ga povprašajte o tem katero ravnanje mu zbuja hvaležnost, povprašajte ga o izkušnjah za katere je hvaležen, o osebah, za katere je hvaležen in izrazite tudi lastno hvaležnost.
Žalost je neprijetno čustvo, ki ga doživljamo, ko ocenimo, da smo izgubili nekaj pomembnega in na to izgubo ne moremo vplivati. Žalost nas upočasni, nam omogoča premislek in da se skozi proces žalovanja poslovimo od izgubljenega. Ko otrok prepozna da je žalosten, mu dajte prostor in čas, da to žalost občuti. Povprašajte ga, kaj je sprožilo njegovo žalost. Povejte mu, da žalost čutimo vsi in da je v redu, če jokamo, ko smo žalostni. Ponudite mu bližino in objem.
Jeza je neprijetno čustvo, ki ga doživljamo, ko ocenimo, da druga oseba neupravičeno ovira uveljavljanje naših potreb, želja in ciljev, in hkrati menimo, da imamo na to vpliv. Jeza nam da energijo in nas motivira k akciji (da se zoperstavimo osebi, ki nas neupravičeno ovira). Ko otrok prepozna, da je jezen, mu najprej dajte čas in prostor, da se pomiri. Povejte mu, da jezo čutimo vsi in da je v redu, če smo jezni. Pokažite mu, kakšno izražanje jeze je sprejemljivo (povemo da smo jezni, gibanje ali šport, narišimo jezo, strgamo list papirja, zakričimo v blazino, gnetemo plastelin ipd.)
Strah je neprijetno čustvo, ki ga občutimo, ko ocenimo da je ogroženo naše življenje ali naša pomembna vrednota ter ocenimo, da se grožnji ne moremo zoperstaviti, lahko pa se umaknemo. Strah nam da energijo potrebno za umik ali samozaščito. Ko otrok prepozna, da ga je strah, mu povejte, da strah občutimo vsi in da nas strah obvaruje. Povprašajte ga o izvoru strahu, pomagajte mu pri soočanju s strahom (narišimo strah, narišimo pogum, pogovorimo se o močnih področjih, preigrajmo situacijo, ki nas straši ipd.) in bodite sočutni.
Ljubosumje je neprijetno čustvo, ki ga občutimo, ko ocenimo, da vedenje neke druge osebe lahko pripelje do izgube ljubezni pomembne osebe. Ljubosumje nam da energijo za aktivnosti, za katere menimo, da bo ohranila ljubezen pomembne osebe. Ko otrok prepozna, da je ljubosumen, se o tem z njim pogovarjajte, mu povejte, zakaj ga imate radi in mu zagotovite, da se vaša ljubezen do njega ni spremenila, namenite mu pozornost, preživite čas z njim (individualno) in mu dajte »posebno važno« zadolžitev.
